Tiffany
7. letnik
Posts : 37
Join date : 2011-07-30
Age : 30
 | Subject: Tiffany E. O'Connor  Sat Jul 30, 2011 1:07 pm | |
| Ime: Tiffany Emanuelle O'Connor
Starost: 17 let
Letnik: 7. letnik
Zgodovina:
Za velikimi in prodornimi očmi mlade Tiffany se je vedno skrival kup laži in prevar. Vse, kar ji je mogoče reči vprid je, da njen značaj ni njena krivda. Njen oče, Daniel, je bil namreč od nekdaj popolnoma odprt za idejo iztrebljanja nečarovnikov in v to potegnil celotno družino; Valerie, Tiffanyjina mati skoraj zagotovo ni vedela, da se z zakonom spušča v tako močno sovraštvo do vseh, ki v telesu ne nosijo stoodstotne čarovniške krvi. Vseeno pa je bilo očitno prepozno, saj je Valerie zanosila, še preden je bila uradno poročena, kar bi vsekakor v stari čarovniški rodbini veljalo za velikansko farso - pa se je Daniel velikodušno odločil, da jo bo zaprosil za roko. Najprej je bilo to veliko olajšanje; naslednjih trinajst let pa najnujnejše zlo. Valerie namreč po značaju nikdar ni bila pokvarjena; že, da je izhajala iz ponosne rodbine, ki je na dala veliko na svojo čisto kri, a dejstvo, da je njen nov mož tako odprto govoril o iztrebljanju vseh, ki take krvi niso delili, jo je večkrat na smrt prestrašilo. Še huje je bilo, ko je v takem duhu pričel vzgajati svoje otroke. Keith, prvi otrok, je bil na najmanjšem udaru, kajti Danielovo sovraštvo do nečarovnikov se je z leti samo stopnjevalo. Tiffany je o 'umazani, nezaslužni krvi' poslušala odkar je bila prvič položena v domačo zibelko. Besede očeta so imele tako na Keitha kot tudi na Tiffany velik vpliv, kar se je izkazalo kajhitro - pri Keithu v šoli, od koder so nenadoma pričela hoditi obvestila o tem, da se je vse prevečkrat zapletel v dvoboje, resneje poškodoval koga ali pa zgolj psihično užalil, ker je udrihal po njih z vsemi možnimi žaljivkami, ki se jih je naučil doma. Valerie je ob takih dneh na obraz dobila izraz zaskrbljenosti, Daniel pa se je vsakič znova nasmejal in izjavil kaj takega kot, "Tako je treba, fant, dokler zadnji med njimi ne umre."
In potem se je zgodilo nekaj, kar je za vedno obarvalo pota družine. Tiffany, očkova punčka, ki se je navadila sedeti v njegovem naročju in grdo govoriti o vsem, kar je oče sovražil, je po najmočnejšem prepiru, ki ga je hiša O'Connorjevih kdaj doživela, stvari vzela v svoje roke. Ko je Valerie tretjič zanosila je bilo jasno, da je nekaj še preveč hudo narobe, a o tem se ni govorilo. Vse dokler se ni rodila mala Julia, ljubka - in vendar popolnoma drugačna od brata in sestre. Neke noči po Valerijinem porodu sta ona ter Daniel v dnevni sobi za zaprtimi vrati udarila tako glasen prepir, da bi, če ne bi bile stene zvočno izolirane, za dejstvo, da otrok ni Danielov, izvedelo vse mesto. A namesto tega je skrivnost ostala pregloboko skrita znotraj zidov družine. "Tega prekletega neokusnega in nečistokrvnega pamža lahko zaradi mene ubiješ v spanju, samo spravi ga iz moje hiše!" je tiste noči 5-letna Tiffany slišala kričati svojega očeta. Če bi tedaj le vedela, kaj je storila - a žal ni imela možnosti razmišljati kot odrasli. Odplazila se je v sobo, kjer je spala mala Julia, ji zašepetala, "Lahko noč, umazanka," in ji pritisnila vzglavnik ob obraz, dokler ni majhno telesce nehalo opletati s svojimi okončninami in končno popolnoma mrtvo obležalo v svoji majhni zibelki.
Potem se je Tiffany pridružila očetu in materi v dnevni sobi in tiho dejala: "Oči, mami, ne skrbita. Za vse sem poskrbela." Menda je tiste noči Valerie poskusila narediti samomor, ki ga je Daniel prestregel, Tiffany pa preklela. Najbrž je tudi to krivo, da dekle od tedaj naprej, pa tudi pred tem skoraj nikoli, ni pokazala nikakršnih čustev. Na njenem obrazu je bolj ali manj vedno tičal leden izraz, popolnoma nerazumljiv ljudem okrog nje. Ko je njena mati točno dve leti po usodni nesreči umrla po uspešnem samomoru, ni mala svetlolaska na pogrebu potočila niti solzice. Zdi se, da jih nikdar ni premogla. Kmalu po tem je prejela svoje pismo iz Bradavičarke, kjer pa v šestih letih ni navezala pretiranih prijateljstev; šola ji je v veselje in učenje ji ne pomeni bremena, vseeno pa ni tip človeka, ki bi hitro pokazala kakršnokoli ljubezen, pa tudi sovraštva ne, dokler ne gre za pikre izjave proti ljudem nečiste krvi.
Družina:
oče Daniel Velmont O'Connor, 47 let, čistokrven, delavec na Ministrstvu; mati Valerie Yvonne O'Connor, čistokrvna, preminula pri svojem 35. letu starosti; starejši brat Keith Marcus O'Connor, 23 let, čistokrven, nezaposlen; mlajša sestra Julia Florence O'Connor, čistokrvna, preminula pred svojim 1. letom starosti.
Izgled:
Palica: glog, 33 centimetrov, kita zmajevega srca
Žival: mačka Yin
Dom, ki ti je najbližje: Spolzgad
Značilnosti in osebnost:
Tiffany je izredno zaprta vase in skorajda nemogoče je prebiti njen železni ščit, ki preprečuje, da bi jo kdorkoli kdajkoli in kakorkoli oškodoval; kaže se namreč kot izjemno močan karakter in pravzaprav ji je njen ščit skozi leta dal tako močno oporo, da je nemogoče reči, da to tudi ni v resnici. Lahko je očarljiva, lahko je manipulativna, lahko je največja lažnivka in največja provokatorka, lahko je preprosto, nevidno dekle, lahko je najbolj uspešna učenka v letniku, lahko je dekle, v katerega bi se vsak zaljubil. Nosi cel kup mask, nikdar pa ne pokaže sebe same. V sebi je namreč Tiffany tako prekleto ranljiva, da bi jo lahko prav vsak dotik, vsak pogled in vsaka beseda spravili v jok in depresijo - a dekle se, hvala bogu, izredno dobro obvlada, zaradi česar problemov zaradi svoje razrvane psihe sploh ne doživlja. Njena preteklost, naj je še tako burna, je večno ostala znotraj zidov njene hiše in ker razen njenega očeta in brata za umor male Julie ne ve nihče, je svetlolaska lahko mirna in hladna še naprej. Vseeno pa ne mine dan, ko ne bi pomislila na to, kar je storila in kako si je z enim umorom na svoja pleča dve leti kasneje nakopala novo smrt - kako je lastno mati pripravila do tega, da jo je zasovražila, kako je nase navlekla njen srd in kako je na koncu vendarle dosegla, da so vse ostale ženske v njeni družini umrle. Ne, Tiffany ni navadno dekle, ki ste ga srečali na cesti. Je lomilka src, je dekle, ki se bo poigralo z vami in vas kruto zavrglo, dekle, ki vas bo navilo okrog prsta in dekle, zaradi katerega boste za lep čas izgubili tla pod nogami; pogojno pa tudi dekle, ki vas lahko spravi v prezgodnji grob.
Najhujša stvar, ki si jo naredil: umor svoje manj kot leto stare sestre; čeprav se tedaj ni zavedala, kako hudo stvar je naredila, jo zdaj toliko bolj preganja, ko ji je končno jasno, da je ubila svoje meso in kri.
Najboljša stvar, ki si jo naredil: Tiffany ni vajena delati dobrih stvari, vseeno pa so se iz majhnih dejanj, ki jih je kdaj naredila, razvili čudoviti spomini; denimo lanski božič, pri katerem je pripravila večerjo zase, za očeta in brata - večer se je prelevil v dolgo noč, kjer ni bilo govora o umazani krvi in ogabnih bunkeljnih, temveč preprosto o tem, kako si bodo od sedaj naprej stali ob strani kot družina.
Stvar, ki si jo naredil in jo obžaluješ: gl. 'najhujša stvar, ki si jo naredil'; umor svoje manj kot leto stare sestre; čeprav se tedaj ni zavedala, kako hudo stvar je naredila, jo zdaj toliko bolj preganja, ko ji je končno jasno, da je ubila svoje meso in kri.
Barva in žival, ki predstavljata tvojo osebnost in zakaj: črna, mačka; ker je večno odeta v mrak je Tiffany izredno pri srcu črna barva, ki, tako se zdi, ponazarja njen značaj; mačke, nelojalne in zahrbtne, prav tako istočasno kažejo na njo samo, zaradi česar so ji tudi toliko bolj pri srcu.
Življenjski cilji: Njen večen nerealni cilj bo iz svoje vesti izbrisati malo Julio. Sicer pa glede svoje prihodnosti želi predvsem izredno premožno življenje, odlično službo, po možnosti nekaj, kjer bi se ukvarjala z napoji, saj ji to posebej dobro leži. | |
|
Marec
Zelo dober opis, pohvale, seveda sprejet v Spolzgad 
Welcome to Slytherin 